Nagrajenci na 10. SLOVENSKEM FESTVALU KAMIŠIBAJ GLEDALIŠČA V BELI KRAJINI
NAGRAJENCI:::
Mesto Črnomelj je med 2. in 4. septembrom gostilo že 10. slovenski festival kamišibaj gledališča. Nacionalni festivali so doslej potekali pet let v Piranu in po dve leti v Štanjelu ter Velenju. Državna selektorica za kamišibaj gledališče, Silva Karim, je predhodno na regijskih festivalih izbrala 39 kamišibaj predstav iz vse Slovenije in kamišibajkarji so ravno v Črnomlju dobili priložnost, da prepričajo tričlansko komisijo, da je njihov kamišibaj najboljši. Prvi dan dogajanja, v petek, smo na Petrovem trgu odprli razstavo na uličnih panojih z naslovom »10 let kamišibaja na Slovenskem«. Predsednik društva Kamišibaj Slovenije, Boštjan Oder, nam je povedal nekaj več o samem festivalskem dogajanju. Dogodek so s svojimi predstavami obogatili udeleženci delavnice Moj prvi kamišibaj. Razstava bo Petrov trg krasila vse do konca oktobra. V soboto je v dopoldanskem času potekalo slovesno odprtje festivala, ki mu je sledil program za otroke. Vse ljubitelje tovrstne umetnosti so pozdravili župan občine Črnomelj, Andrej Kavšek, državna selektorica za kamišibaj gledališče, Silva Karim, predsednik Društva Kamišibaj Slovenije, Boštjan Oder, in vodja Območne izpostave JSKD Črnomelj, Helena Vukšinič. Sledilo je trinajst kamišibaj predstav za otroke. Tudi popoldanski del festivala je obsegal trinajst predstav za otroke. V obeh delih predstav za otroke so se predstavili tudi belokranjski kamišibajkarji. Predstave so bile polne humorja, obogatene s čudovitimi ilustracijami in pripovedjo v marsikaterem slovenskem narečju. Dan se je prevesil v noč in ob 20. uri smo slovesno odprli razstavo mag. Igorja Cvetka, pionirja slovenskega kamišibaja, z naslovom »Zamrznjeni kamišibaj«. Razstavo nam je prestavil akademski slikar, Borko Tepina. Dogodek je obogatil Marko Štefanič Mihelčič na violončelu, ob spremljavi pianista Andreja Kuniča, oba iz Glasbene šole Črnomelj. Zatem je sledil še kamišibaj program za odrasle. Predstavilo se je zadnjih trinajst predstav, ki so bile tako kot preostale, izbrane na regijskih festivalih. »Kamišibaj oživlja našo identiteto, dviguje kulturno zavedanje in širi obzorja,« pravi predsednik Društva kamišibaj Slovenije, Boštjan Oder.
Vse to je bilo povzeto na nedeljskem dogajanju, na okrogli mizi z naslovom »Poti slovenskega kamišibaja v desetih letih«, ki jo je vodila Jelena Sitar. Zbrane kamišibajkarje je nagovoril predsednik Društva kamišibaj Slovenije, Boštjan Oder, ki je opozoril na avtorske pravice ob pripravi kamišibaj predstav in se zahvalil vsem udeležencem festivala. V nadaljevanju je sledil kratek povzetek vsega, kar se je v desetih letih na tem področju odvijalo (umestitev žirije in nagrad za najboljše kamišibaj predstave, ustanovitev društva idr.). Pomembno vlogo pri pripravi nacionalnih festivalov imajo regijski festivali, na katerih se naredi predizbor najboljših predstav. Kljub odličnemu delovanju in dosežkom kamišibaj skupnosti, pa je še veliko možnosti za razvoj kamišibaja (narečni festivali, priložnostne predstave idr.). Jelena Sitar je tudi izpostavila, da ima Slovenija največ kamišibajev na število prebivalcev in da so naši nacionalni festivali nekaj posebnega v svetu. Pomembno je tudi to, da so se v Slovar slovenskega knjižnega jezika umestili tudi kamišibaj izrazi. Izdane so bile številne publikacije o kamišibaju in izvedena številna izobraževanja. Še vedno ostaja veliko prostora za izboljšave in želja je, da se kamišibaj razširi tudi na vzhodni del Slovenije, je še dodal Igor Cvetko.
Okrogli mizi je sledila podelitev posebnih nagrad in Zlatega kamišibaja 2022, ki jo je vodil, tako kot vse predhodne dogodke, Aleksander Riznič. Slovesni zaključek 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča sta otvorila lanska dobitnika Zlatega kamišibaja za leto 2021, Janja Stopar in Uroš Kuzman, z avtorsko kamišibaj predstavo Saga o izgubljeni sreči.
Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali: lutkarica in kamišibajkarica Tatjana Grabrijan, avtorica, urednica in pripovedovalka ljudskih pravljic Irena Cerar in akademski slikar Robert Lozar je izmed 39 predstav izbrala naslednje nagrajence. Posebne nagrade so prejeli: za likovno domiselnost Petra Korenjak Marčun, za avtorsko in hkrati debitantsko zgodbo Kristina Lindav, za terapevtski doprinos Tina Goršelj, za najbolj lirični kamišibaj Breda in Darko Kočevar, za najbolj dialoški kamišibaj Miha Arh in za mojstrsko lahkotnost pripovedi Irena Rajh. Najvišjo stanovsko nagrado Zlati kamišibaj za leto 2022 je prejel Igor Cvetko za predstavo Kaj je en kup. Komisijo je prepričal s svojim spontanim nastopom, jasno likovno podobo, filozofsko temo zgodbe in lahkotnostjo, ki jo premore le mojstrstvo. Ob tej priložnosti organizatorji dogodka Društvo Kamišibaj Slovenije, KUD Zlata Skledica, Občina Črnomelj, Knjižnica Črnomelj in JSKD OI Črnomelj, iskreno čestitamo vsem nastopajočim in še posebno vsem dobitnikom priznanj. Prisrčno se zahvaljujemo Rolandu Plutu, ki je poskrbel za celotno grafično podobo festivala in ulične razstave. Zahvala gre tudi podpornikom festivala: RIC-u Črnomelj in turistični vodnici Tatjani Zupančič, Darkotu Plutu in vsem, ki so s svojim delom poskrbeli, da je festival uspel. Obiskovalcem dogodkov se zahvaljujemo za obisk in že vabimo na naslednji, 11. Slovenski festival kamišibaj gledališča prihodnje leto, ponovno v Črnomlju.
Fotografije: Lana Mikložič in Knjižnica Črnomelj
