10 LET ZLATE SKLEDICE
Kulturno umetniško društvo ZLATA SKLEDICA je nastalo 10. 10. 2013. Breda Kočevar je predsednica, Darko Kočevar pa umetniški vodja društva. V preteklosti smo se ukvarjali z gledališčem, glasbo, risanjem in slikanjem. Fokus našega delovanja so bili vedno otroci, včasih tudi odrasli. Ime Zlata skledica je nastalo po Altajski pravljici z istim imenom. Obstaja tudi zbirka pravljic iz vsega sveta Zlata skledica (izbrala Kristina Brenkova; ilustrirala Ančka Gošnik Godec – Ljubljana: Mladinska knjiga 1980)
Pomeni, da se v skledici najdejo zgodbe, legende, pravljice, dobra glasba, lepe slike in še kaj bi lahko našteli. In vse skupaj naj se v tem svetu pozlati. Že Oton Župančič je napisal, da naj bo ustvarjanje za otroke nekaj najboljšega.
Citat: »Resničen je tisti mnogo ponavljani izrek, da je iz slovstva za deco najboljše komaj dovolj dobro. To mislim tako, da gre otrok s svojim instinktom v vsaki knjigi, ki jo dobi v roke, naravnost do jedra, kakor gre čebela cvetlici naravnost do meda.« O. Župančič
To velja za vso umetnost za otroke in tega se poskušamo držati. Darko Kočevar je v 30. letih ustvarjanja sodeloval pri ansamblu za otroke Hop, Cefizelj, Sveže sadje in na novo ustanovljeni skupini v oktobru 2023, ki se imenuje MI3-jeee, sestavljajo jo Klaudija Jaketič, Robert Strmec in Darko Kočevar.
Napisal in režiral je predstave Kava in cigaret. Ob polni Luni (muzikal) in Ozvezdje trikotnik.
Breda Kočevar je kot članica GS ZIK Črnomelj igrala v mnogih predstavah (Črnomaljska kronika, Vaja zbora, Zvezdica zaspanka, Hrup za odrom, Ob polni Luni…), risala logotipe in opremo predstav in tudi zgoščenke Kam so vse igračke šle? (avtor glasbe in besedila Darko Kočevar, izvaja Sveže sadje).
Zadnja leta se v društvu največ ukvarjamo s kamišibajem, ki je prišel v Slovenijo iz daljne Japonske. Gre za pripovedovanje zgodbe ob slikah v lesenem odrčku. To zvrst je iz dežele vzhajajočega sonca pripeljal mag. Igor Cvetko (etnomuzikolog, lutkar) in v Hiši otrok in umetnosti v Ljubljani so pred 12. leti začeli igrati predstvave. Od leta 2014 smo aktivno zraven in se udeležujemo vseh nacionalnih festivalov, mednarodnega festivala kamišibaja v Piranu in gostujemo po celi Sloveniji. Obiskali smo tudi Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Avstrijo in Italijo. Smo člani IKAJA, The International Kamishibai Association of Japan.
Strokovni tabori o razvoju kamišibaja so potekali kar nekaj let v Bistrici in v Žuničih-Šokčev dvor.
Smo dobitniki nagrad za ustvarjalnost, likovno izvirnost in glasbo. Povsod, kjerkoli smo s ponosom povemo od kje smo in v repertoarju imamo Župančičeve pesmi in sicer Turek, Žabe, Otroci spuščajo mehurčke, Narodna pesem in Ciciban posluša očetovo uro (nagrada strokovne žirije na 10. slovenskem festivalu kamišibaja v Črnomlju 2022).
2022 in 2023 smo bili organizatorji in gostitelji 10. in 11. Slovenskega festivala kamišibaja v Črnomlju. Prišlo je vsako leto okrog 40 izvajalcev iz cele Slovenije in iz zamejstva (Gorica Italija). Vikenda v septembru sta bila polna kamišibajkarjev in njihovih spremljevalcev in vsi so uživali v čudovitem prizorišču cerkvice Sv. Duha in Knjižnice Črnomelj ter Petrovega trga (ulična razstava – 10 let kamišibaja na Slovenskem).
10. do 13. maja 2018 smo aktivno sodelovali na mednarodnem simpoziju oz. znanstvenem in strokovnem srečanju UMETNOST KAMIŠIBAJA, Beseda podobe in podoba besede. Dogodek je bil v Slovenskem gledališkem inštitutu, obiskala nas je delegacija iz Japonske.
11. 11. 2023 sodelujemo v Etnografskem muzeju v Zagrebu na 2. festivalu kamišibaja na Hrvaškem. Seveda nastopamo z Župančičem.
Še veliko stvari bi lahko naštevali. Veliko je bilo člankov na Radiu Odeon, v Belokranjcu, na Vašem kanalu, Dolenjskem listu, na portalu MMC RTV Slovenija in tudi RAI – Dnevnik v slovenskem jeziku za Furlanijo in Julijsko krajino je objavljal prispevke o nas. V prilogi je nekaj priznanj in odmevov o delu Zlate skledice.
